Nagovor ob slovenskem kulturnem prazniku

8 Feb 2015 | Aktualno

"Spoštovani,

prepričan sem, da nas je mnogo, ki smo si kdaj pa kdaj izposojali verze največjega slovenskega pesnika in v imenu Urške je vsakdo videl tisto ime, katerega dveh zvezd pogled je premotil njegovega dneva redno pot, pa naj bodo to Neža, Delija, Korina, Cintija al Lavra.

Iz večine Prešernovih del veje polno čustev, od zaljubljenosti, ljubezni, občudovanja do obžalovanja, razočaranja, jeze in resignacije. Če kaj, potem zagotovo lahko rečemo, da ni bil pust človek, če kaj lahko zagotovo rečemo, da ni bil tipičen človek tistega časa.
Ne, bil je romantik.

Romantika, kot odziv na razsvetljenstvo in racionalizem je umetnostna smer v evropski književnosti, poeziji, slikarstvu in glasbi. Svoj vrhunec je dosegla v prvi polovici devetnajstega stoletja, ko se izkaže, da velike ideje francoske revolucije, ideje bratstva, svobode in enakosti še ne bodo tako hitro postale ideje vseh. Razočaranje tok ustvarjanja usmeri v bolj intimno življenje posameznika in njegovo dojemanje odnosov, čustev, narave in sveta kot takšnega. Pogosto v romantiki najdemo tudi pasivnost in apatičnost glavnih likov, ki se v življenju ne znajdejo, ker se zdi, da v svetu, ki ne ceni iskrenosti in odprtosti ne najdejo svojega mesta.
In v tem času, Nemčija dobi Goetheja, Heineja, Schillerja, Anglija Bayrona in Keatsa, Francija Hugoja, Italija Leopardija, Rusija pa Puškina in Lermontova.

In Slovenija.
Sloveniji je dan Prešeren.

Pesnik, katerega veličine Kranjci še danes, pa čeprav so mu posvetili dela prost dan, česar se on najbrž ne bi branil, prevečkrat ne razumejo in jo razvrednotijo s takšnimi in drugačnimi vrednostnimi sodbami njegovega stila življenja. Pri čemer se redko vprašajo od kje pravica soditi o pravilnosti življenjske poti sočloveka, če ne poznamo vsega njegovega veselja in vse njegove žalosti.

Spoštovani, dejstvo je, da je France Prešeren skupaj s svojimi prijatelji postavil slovenščino in slovenstvo na raven, enakovredno tujim jezikom, ki so s pomočjo močnih nacionalnih držav takrat risali zemljevid Evrope.
In dejstvo je, da je čas Franceta Prešerna sumljivo podoben našemu, ko se zdi, da so ideje naše osamosvojitve in ideali tistega časa le še ideali romantikov, nepoboljšljivih zaljubljencev, ki si ne znajo ali upajo priznati, da je svet zunaj čisto drugačen in če mu želiš slediti v delovanju in stremljenjih ni prostora za čustva, sočloveka, naravo, za svet okrog tebe.

A prav v trenutkih kot so sedanji, toliko bolj potrebujemo ljudi svobodnega duha, kot je bil on. Potrebujemo ljudi, ki bodo zaljubljeni.

Ljudi, ki bodo ljubili.

Ljubili z vso močjo, čeprav bodo vedeli, da so takrat lahko najbolj prizadeti in ranjeni. A vedeli bodo tudi, da je življenje obarvano le takrat, kadar ga vodijo iskrena čustva, bister pogled in plemeniti ideali.

In šele takrat bomo Kranjci videli, da življenje Prešerna in prešernih ljudi ni boj Don Kihota in šele takrat vreména bodo Kranjcem se zjasnile."

/ Nagovor župana, osrednja občinska kulturna prireditev, Kulturni dom Pirniče 7.2.2015 /